Časovnica vlaganja

Redno mesečno vlaganje

Denar investirajte takoj, ko vam je na voljo. Obrestno-obrestni račun povečuje donose s časom.

Ni pomembno kolikšen znesek vlagate, kot tudi ni potrebno, da je znesek vsak mesec isti, dobro pa je, da si naredite načrt vlaganja in mu kolikor je najbolj mogoče tudi sledite. V Sloveniji je najbolj smiselno vlaganje vsak mesec, saj so tudi naši prilivi običajno mesečni. Da bi se zagotovo držali načrta, si lahko za vlaganje naredite direktno obremenitev SEPA (t.i. trajnik), ki bo vsak mesec določen znesek denarja nakazal na vaš borzno-posredniški račun.

Če denar kopičite na računu in ga vložite le konec leta, ste pri povprečnem 9% donosu letno izgubili polovico tega donosa!

Takšnemu načinu vplačevanja, ko vsak mesec vložite približno enak znesek američani pravijo dollar-cost averaging (DCA). DCA ima še eno prednost, saj ob padcu delniških trgov za enak denar dobimo več delnic.

V svetu pasivnega investiranja je neaktivnost vrlina. Naj vas finančne in druge novice ne zmedejo, nadaljujte z investiranjem ne glede na stanje na trgu. Gibanje cen delnic je na kratek rok naključno, premike borznega trga pa redko pravilo napovedo tudi najboljši upravljalci premoženja, finančni svetovalci pa praviloma nikoli. Če bi finančni svetovalci pravilno napovedovali gibanje tega, ne bi svetovali vam, ampak bi uživali zgodnjo upokojitev.

Spletna legenda pravi, da je eden od največjih upravljalcev premoženja na svetu Fidelity v neki študiji ugotovil, da so najboljše donose na borznoposredniških računih pri njih dosegali mrtvi investitorji. Zgodba je sicer izmišljena, toda osnovna paradigma drži.

Enkratna investicija večje vsote

Ste povedovali večjo vsoto denarja ali prodalo nepremičnino? Trg ustvarja povprečne 9% letne donose. Gibanja trga na kratek rok ni mogoče napovedovati.

Matematično, dolgoročno gledano je celotno investicijo najbolje vložiti v trenutku, ko imamo denar na voljo. Toda ...

Poleg matematike je pri velikih vsotah pomembna tudi psihologija.

Predstavljajte si vlagatelja, ki podeduje 500.000 EUR in jih v celoti vloži v delniški trg. Trg v naslednjem letu pade za 40%, kar se občasno seveda dogaja. Takšen vlagatelj ne bo prenesel misli na izgubo 200.000 EUR, naložbo bo najbrž prodal na dnu, si izplačal 300.000 EUR in za vedno obžaloval, da je denar zaupal delniškemu trgu.

Pri investiranju velike vsote je za malega vlagatelja pogosto smiselno, da vsoto razdeli na več delov preko daljšega časovnega obdobja (npr. 500.000 EUR na dobo 25 mesecev), nato pa vsak mesec vloži del tega denarja (vsak mesec 20.000 EUR). S takšnim povprečenjem bo statistično gledano verjetno izgubil nekaj donosa, vendar bo v primeru nenadnega padca lahko še nevložen denar porabil za cenejše nakupe in si tako povprečil ceno dveh let.