Katerim naložbam se izognite?

Naložbe, ki obljubljajo donose višje od 10% letno

Naložbe, ki vam obljubljajo več kot 10% letne donose (oz. več kot 0,8% mesečno ali 0,03% dnevno) brez aktivnega dela, so skoraj zagotovo finančna prevara.

V zadnjih 50 letih so (ameriški) delniški trgi edina pasivna naložba, ki v povprečju ustvarja blizu 10% letnega donosa. Bitcoin in nekatere druge kriptovalute so v zadnjih 10 letih ustvarile višje donose, a je na podlagi le 10 letih nemogoče napovedati njihove donose v prihodnje.

Aktivno upravljani skladi

(Slovenski) aktivno upravljani skladi zaradi visokih vstopnih in izstopnih stroškov, predvsem pa zaradi visokih upravljalskih stroškov ustvarjajo podpovprečne donose, dolgoročno pa bistveno manjšo vrednost naložbe.

2-3% upravljalskih stroškov se sliši malo, a kot smo že omenili, nam pri letnem vplačilu 1000 EUR, sklad z 3% upravljalski stroški v 30 letih vzame kar 22.500 EUR. Konkretne izračune o tem, kako slabe donose ustvarjajo slovenski aktivni skladi lahko najdete tu.

Dodatno pokojninsko zavarovanje - kolektivno

Dodatno pokojninsko zavarovanje - kolektivno, poznano tudi kot 2. pokojninski steber, je varčevanje v aktivnih skladih (ponudnikov kot so Prva osebna zavarovalnica, Modra zavarovalnica, Triglav, ...), ki ga delodajalec odvede od bruto plače. Prednost takšnega zavarovanja je, da vlagamo znesek, predno nanj plačamo dohodnino in prispevke od plače. Slabosti takšnega zavarovanja so:

1. Naložbe v aktivno upravljane slovenske sklade prinašajo slabe donose.
2. Naložbe si ni mogoče izplačati pred doseganjem pogojev za upokojitev.
3. Ob izplačilu se na izplačan znesek plača (sicer predvidoma manjša stopnja) dohodnine.

Za dodatno pokojninsko zavarovanje je sicer značilno, da lahko del brez našega vpliva vplačuje delodajalec (v glavnem se tega poslužuje le javni sektor), del pa vplačujemo sami, iz bruto plače.

Dodatna participacija zaposlenega iz svoje bruto plače pri kolektivnem dodatnem zavarovanju ni smiselna zaradi premajhnega donosa naložbe.

Naložbena življenjska zavarovanja

Naložbena življenjska zavarovanja so hibriden produkt, ki je mešanica zavarovanja in naložbe in jih v Sloveniji agresivno tržijo klasične zavarovalnice in banke (Triglav, Sava, Generali, NLB Vita, ...). Naložbeno življensko zavarovanje je izrazito slaba naložba zaradi:

1. Zavarovanci ne vedo, kolikšen delež vplačila se porabi za naložbo in kolikšen gre zavarovalnici za zavarovanje.
2. Stroški zavarovanja za dobo 10 ali več let se v celoti vplačajo v prvem letu ali dveh. Večina denarja, ki ga vložite v prvih dveh letih gre zavarovalnici in ob morebitni predčasni prekinitvi zavarovanja je večina vloženega denarja izgubljena.
3. Pri izplačilu sredstev pred pretekom 10 let plačate še dodaten 8,5% davka od prometa zavarovalnih poslov.
4. Del sredstev, ki se nalaga v sklade, se nalaga v aktivno upravljane sklade, ki ustvarjajo nizke donose in imajo zelo visoke stroške upravljanja.

Zaradi agresivnega trženja, netransparentnih pogojev, visokih izgub v primeru izstopa prej kot v 10 letih in nizkih donosov naložbena življenkska zavarobanja niso primerna za kateregakoli vlagatelja.

Več: Zakaj ljudje bežijo iz življenjskih zavarovanj (Finance)

Naložbe v pogodbe na razliko (CFD)

Nekateri borzni posredniki (npr. eToro), omogočajo naložbo v ETF sklade skozi pogodbo na razliko (ang. contract for difference - CFD).

V tem primeru ob nakupu ne postanete lastnik delnice sklada, temveč vstopite v pogodbeno razmerje z borznim posrednikom, v katerem se borzni posrednik zaveže, da vam po posredoval morebitne dobičke sklada. V primeru stečaja borznega posrednika niste lastnik delnic ETFa, vaša naložba pa postane terjatev v stečajnem postopku z veliko verjetnostjo, da ne boste dobili poplačanega celotnega vložka.

Pogodbe na razliko (CFD) niso primerne za dolgoročne vlagatelje. Vedno vlagajte v prave delnice ETF (angl. real asset).

Varčevanje z mesečnim nakupom zlata / plemenitih kovin

Na trgu je na voljo veliko ponudnikov (npr. Elementum), ki ponujajo mesečno varčevanje v obliki nakupov plemenitih kovin, ki jih za vas hranijo v trezorjih različnih držav, npr. Švice.

V večini primerov pri takšnem varčevanju niste lastnik fizičnega zlata, temveč vstopite v pogodbeno razmerje s ponudnikom storitve. V primeru stečaja ponudnika storitve vaša naložba pa postane terjatev v stečajnem postopku z veliko verjetnostjo, da ne boste dobili poplačanega celotnega vložka.

V preteklosti se je veliko storitev, ki so ponujale varčevanje v plemenitih kovinah z mesečno naročnino izkazalo za prevare. Zaradi pomanjkanja regulacije tovrstno varčevanje ni primerno za male vlagatelje.

Več: Koda: Previdno pri nakupu zlata (RTV SLO)

Peer-to-peer posojila, faktoring, odkup terjatev

Na trgu je veliko ponudnikov, t.i. peer-to-peer posojil, borz terjatev, odkupa faktoringa (npr. Mintos, Nekster, itn.). Platforme se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo eno skupno lastnost - platforma posreduje med iskalcem posojila in posojilodajalcem (investitorjem). Posojilodajalec v zameno za posojilo dobiva obresti. V enostavni obliki gre za to, da se vaš denar preko platforme posodi nekomu, ki išče posojilo. Bolj kompleksne oblike so npr. faktoring oz. odkup terjatev.

Pri platformah za posojila kot investitor / posojilodajalec na sebe prevzamete tveganje, da posojilodajalec ne bo odplačal dolga in boste izgubili svoj vložek.

Platforma, ki posreduje pri posredovanju običajno zagotavlja, da skrbno pregledajo posojilojemalce in ustrezno zmanjšajo tveganje, vendar je dejstvo, da gre za posojanje posojilojemalcem, ki jih običajne banke ali faktoring družbe obravnavajo kot preveč riskantne.

Nekatere platforme zagotavljajo, da so vaša sredstva zavarovana, ali da je morebitna izguba skrita iz posebnega sklada, vendar je višina zavarovanja ali velikost sklada ponavadi občutno manjša od izpostavljenih sredstev.

Tovrstni ponudniki niso regulirani, zato ni mogoče preveriti ali njihove obljube o zavarovanju držijo.

Delež neodplačanih posojil se izrazito poveča v času recesije ali finančni krizi. Spletne platforme za posredovanje posojil so se pojavile po letu 2015, torej 6 let po zadnji finančni krizi. V času prve recesije bo veliko ponudnikov zaradi neodplačanih posojil propadlo, vlagatelji pa bodo ostali brez sredstev.

Peer-to-peer posojila, faktoring, odkup terjatev, ipd. platforme niso primerne za male vlagatelje, ker gre za zahtevno finančno nišo, ki ni ustrezno regulirana.