Kateri ETF izbrati?

Indeksni sklad je pasivni sklad, kjer se vložena sredstva avtomatično vlagajo v podjetja, ki so del indeksa, ki mu sklad sledi.

ETF (exchanged-traded fund) je sklad, ki kotira na borzi. Vstop v sklad je mogoč z nakupom delnic sklada preko borze.

Pri izbiri ustreznega ETFa za dolgoročno pasivno naložbo so pomembni naslednji kriteriji:

Pomembni kriteriji

1. ETF naj sledi indeksu, ki je kar najbolj razpršen (geografsko in sektorsko) in vsebuje veliko število podjetij. Primeri takšnih indeksov so:
   

   Indeks	Št. podjetij	Delež podjetij v ZDA	Velikost podjetij	Razvitih držav	Držav v razvoju	Povprečen letni donos v USD (1)
   MSCI World	1430	72%	Velika in srednja	23	0	6,75%
   MSCI ACWI	2760	63%	Velika in srednja	23	24	7,08%
   FTSE Developed	2072	70%	Velika in srednja	25	0	7,34%
   FTSE All-World	4291	63%	Velika in srednja	25	22	6,68%
   Solactive GBS Developed Markets Large & Mid Cap	1466	70%	Velika in srednja	24	0	7,93% (2)
   Solactive GBS Global Markets Large & Mid Cap	3497	63%	Velika in srednja	24	22	7,47% (2)
   S&P 500	500	100%	Velika in srednja	1	0	9,04%

   (1) Marec 2005 - December 2022
   (2) Maj 2006 - Avgust 2024
   
   Primerjava dolgoročne rasti nekaterih omenjenih indeksov (v USD):
   
   
   
2. ETF mora v celoti vlagati denar vsa podjetja indeksa (angl. full replication), ali v večino podjetij indeksa (angl. sampling). ETF ne sme sintetično replicirati indeksa (angl. swap based) (več o tem).
   
3. ETF naj zbira (akumulira) dividende (angl. distribution policy). Akumulacija dividend za vlagatelje v Sloveniji ni davčni dogodek.
4. ETF naj ima veliko sredstev v upravljanju (AUM), idealno več kot milijardo. Velikost skladu omogoča nizke stroške in omogoča stabilno poslovanje.
5. ETF naj ima čim manjše upravljalske in ostale stroške (TER).
6. ETF mora biti skladen z direktivo UCITS. Borzni posredniki mali vlagateljem v EU dovolijo le nakup skladov, ki so skladni z UCITS.

Manj pomembni kriteriji

1. ETF naj kotira v EUR. Valuta ETFa ne vpliva na valutno tveganje oz. donos ETFa, toda če ETF kotira v drugi valuti, je pred nakupom ETFa potrebna konverzija iz EUR v drugo valuto, kar lahko prinese dodatne stroške za menjavo valute pri borznemu posredniku (pri Interactive Brokers margin računu npr. minimalno 2 EUR).
2. ETF naj ima čim večjo kapitalizacijo. Večja kapitalizacija običajno pomeni večjo likvidnost in boljšo nakupno/prodajno ceno.
3. ETF naj ima domicil v državi z ugodno davčno zakonodajo za sklade. Ugodna zakonodaja skladu omogoča manjše stroške. Zaradi ugodne zakonodaje je večina UCITS skladov ustanovljenih na Irskem ali v Luksemburgu.

Primeri ustreznih ETFov za dolgoročno pasivno naložbo

Nekaj ETF skladov, ki ustrezajo zgornjim kriterijem in so primerni za dolgoročno pasivno naložbo:

Primerjava dolgoročnih donosov nekaterih omenjenih skladov (v EUR):

Kateri sklad izmed naštetih izbrati? Pravzaprav vseeno, vsi omenjeni so dobra izbira. Nekateri investitorji prisegajo na sklade, ki sledijo svetovnim indeksom za maksimalno razpršenost sredstev, drugi prisegajo na S&P 500, ki zgodovinsko gledano prinaša nekoliko višje donose.

Primeri neustreznih ETFov za dolgoročno pasivno naložbo

Pregled pogosto omenjanih ETF skladov z oceno primernosti smo pripravili v pogosto vprašanih vprašanjih.

Je smiselno vlagati v več ETF skladov?

Ne.

Razlike med donosi in razpršenostjo "World" ETF skladov so izredno majhne, pa tudi razlika med npr. FTSE All-World in S&P 500 ni tako velika, saj tudi v FTSE All-World 63% predstavljajo ameriška podjetja. Tudi z vlaganjem samo v ETF sklad, ki sledi indeksu FTSE All-World ste v pretežni meri odvisni od ameriškega trga. Z vlaganjem v večje število ETF skladov tako ne morete povečati razpršenosti, ki vam jo nudi vlaganje samo v VWCE, lahko le spreminjate delež vlaganja v ameriška podjetja med 63% in 100%.

Se z zmanjšanjem v več ETF skladov zmanjša riziko v primeru propada sklada? Indeksni skladi neposredno vlagajo v delnice indeksa, tako da propad zaradi slabega poslovanja ni mogoč. V primeru, da indeksni sklad doživi velik odliv sredstev, lahko upravljalec sklad zapre, a pri tem v celoti poplača investitorje v sklad. Upravljalci največjih indeksnih skladov (Vanguard, BlackRock, State Street, Amundi, ...) so največja upravljalska podjeta na svetu. BlackRock upravlja z 9 bilijardami (9.000.000.000.000) dolarji premoženja. Propad zaradi finančne goljufije v primeru BlackRocka ne bi samo zatresel ameriškega pokojninskega sistema ampak svet verjetno pahnil v novo finančno krizo. Veliki indeksni skladi so v smislu varovanja investitorja morda najbolj varna naložba na svetu.

Dodatno branje

• Se mi vlaganje v ETF A splača bolj, kot vlaganje v ETF B?
• Best International ETFs - Banker on Wheels