Vlaganje z zlato
Vlaganje v zlato je zelo popularno predvsem v časih negotovosti. Zlato je nastarejše sredstvo hranjenja vrednosti, ki ga pozna človeštvo in je univerzalno priznano. Zlato ne ustvarja dodatne vrednosti in ne izplačuje dividend, vendar se njegova vrednost skozi zgodovino dviguje.
V 2003 se je 49% zlata na trgu porabilo za izdelavo nakita, 23% za investicijsko zlato v zasebnem sektorju, 21% za investicijsko zlato centralnih bank in le 7% za uporabo v industriji. Zlato torej ima industrijsko vrednost, vendar ceno v glavnem diktira povpraševanje za nakit in investicije.
Donosi zlata
Kakšne donose ustvarja vlaganje v zlato? Poglejmo si donose vlaganja v zlato v primerjavi z vlaganjem v indeksne sklade, ki sledijo indeksu S&P 500.
Če bi februarja 1992 vložili 10.000 EUR v nakup zlata, bi v septembru 2024 imeli 84.000 EUR. Če bi enak znesek vložilo v ETF sklad, ki sledi indeksu S&P 500, bi imeli 298.000 EUR.
Dolgoročno naložba v zlato ustvarja manjše donose kot naložba v delniške indekse.
Toda, če si pogledamo krajša obdobja, zlato lahko prehiteva delniške indekse. Če bi septembra 2000 vložili 10.000 EUR v nakup zlata, bi septembra 2011 imeli 40.000 EUR. Naložba v sklad, ki sledi indeksu S&P 500 bi med tem padla 6.300 EUR.
Ker je korelacija med ceno zlata in ceno delniških indeksov majhna, oz. negativna, je naložba v zlato v manjših količinah (10% vaših naložb) smiselna za zmanjšanje nihanja vrednosti vaše naložbe.
Načini vlaganja v zlato
Nakup fizičnega zlata
Zlato je mogoče kupiti v fizični obliki, običajno v obliki zlatih palic ali kovancev. V Sloveniji nakup in prodaja zlata nista obdavčena (na prodajo zlata se ne obračuna DDV).
Naložbeno zlato je v obliki palic ali kovancev priznanih kovnic, ki so kovani iz 24 karatnega zlata in se ga brez težav proda brez odbitkov. Lomljeno zlato (zlato v drugih oblikah, npr. zlatnina) se odkupuje po nižji ceni. V Sloveniji in srednji Evropi so najbolj popularni kovanci Dunajski filharmoniki kovnice Austria mint, ki jih lahko hitro in enostavno prodate kjerkoli v srednji evropi.
Manjše enote zlata se prodajajo z večjim pribitkom na ceno surovin, zato se bolj splača kupovati večje kovance ali palice.
- Pribitek na ceno 1 g zlate palice je približno 18% (cena okoli 100 EUR).
- Pribitek na ceno 1 unčnega zlatega kovanca (33 g) je približno 3% (cena okoli 2.600 EUR).
- Pribitek na ceno 1 kg zlate palice je manj kot 2% (cena okoli 83.000 EUR).
1 g zlate palice so pogosto darilo ob posebnih priložnostih, toda kot naložba se zaradi manjšega pribitka pogosto kupuje 1 unčne kovance. Unčni kovanci vam v primerjavi s težjimi palicami omogočajo, da naložbo odprodajate v kosih.
Pri nakupu fizičnega zlata je najbolj pomembno, da ga kupujete od zaupanja vrednega prodajalca zlata, ki ima zlato na zalogi.
Eden od takšnih prodajalcev v Sloveniji je npr. Moro. Pred nakupom prodajalca preverite po spletu, da se izognete težavam, kot je npr. ta opisana na spletu.
Fizičnega zlata ne hranite doma, saj je pogosto tarča tatvin.
O njem ne razlagajte nikomur, razen ožju družini. Zlata ne skrivajte na skritih lokacijah, saj se pogosto zgodi, da zlato ostane skrito po smrti imetnika. Najbolj primerna hramba zlata je v bančnem sefu. Zadostuje že najmanjši bančni sef, ki lahko hrani več kilogramov zlata, pri čemer vam stroške hrambe zlata dvigne za približno 100 EUR letno.
Nakup zlata preko sklada
Druga popularna možnost nakupa zlata je preko skladov, ki hranijo fizično zlato. Eden od takšnih priznanih skladov je iShares Physical Gold ETC (EGLN), ki ga lahko kupite preko borznega računa.
Prednost nakupa zlata preko preverjenega sklada je nizek pribitek na ceno, visoka likvidnost (zlato lahko prodate kadarkoli med odprtjem borze) ter manjko skrbi za hranjenje zlata.
Slabost takšnega nakupa je odbdavčitev, saj prodaja sklada ustvarja kapitalske dobičke, ki so obdavčeni, enako kot prodaja katerekoli druge delnice.
| Čas imetja | Davčna stopnja |
|---|---|
| 0-5 let | 25% |
| 5-10 let | 20% |
| 10-15 let | 15% |
| 15+ let | 0% |
Varčevanje z mesečnim nakupom zlata / plemenitih kovin
Na trgu je na voljo veliko ponudnikov (npr. Elementum), ki ponujajo mesečno varčevanje v obliki nakupov plemenitih kovin, ki jih za vas hranijo v trezorjih različnih držav, npr. Švice.
V večini primerov pri takšnem varčevanju niste lastnik fizičnega zlata, temveč vstopite v pogodbeno razmerje s ponudnikom storitve. V primeru stečaja ponudnika storitve vaša naložba pa postane terjatev v stečajnem postopku z veliko verjetnostjo, da ne boste dobili poplačanega celotnega vložka.
V preteklosti se je veliko storitev, ki so ponujale varčevanje v plemenitih kovinah z mesečno naročnino izkazalo za prevare. Zaradi pomanjkanja regulacije tovrstno varčevanje ni primerno za male vlagatelje.
Ni komentarjev