Borzni indeks, vzajemni sklad, indeksni sklad, ETF

Borzni indeks

Borzni indeks je metrika, ki meri donosnost celotnega ali dela borznega trga. Borzni indeks S&P 500 tako meri donosnost naložbe v 500 velikih ameriških podjetij izbranih na podlagi kriterijev družbe Standard and Poor's, borzni indeks FTSE All-World vsebuje 4291 podjetij iz 49 držav po izbiri družbe FTSE Russell, borzni indeks SBITOP pa 20 najbolj likvidnih delnic na Ljubljanski borzi.

Vrednost indeksa se izračunava na podlagi javno dostopne formule. Najbolj popularni indeksi (S&P 500, MSCI World, FTSE All-World) so uteženi po tržni kapitalizaciji (angl. market-capitalization weighting) podjetij, ki so del indeksa, kar pomeni, da so premiki indeksa enaki premikom tržne vrednosti podjetij.

Vzajemni sklad

Vzajemni sklad (angl. mutual fund) je sklad, ki zbira denar vlagateljev in ga investira v nakup delnic, obveznic in drugih naložb, s čimer malemu vlagatelju omogoča razpršitev sredstev brez lastnega aktivnega ukvarjanja z naložbami.

Način upravljanja sklada

Aktivno upravljan sklad

Aktivno upravljan sklad upravljajo upravljalci sklada, ki na podlagi svojega znanja presojajo v katere naložbe bodo investirali denar vlagateljev, kdaj bodo vstopili v nove naložbe in kdaj jih bodo odprodali.

Aktivno upravljani vzajemni skladi imajo visoke stroške vodenja, običajno med 2 in 3 %.

Študije kažejo, da v enem letu le 27% aktivnih skladov prinaša donose višje od indeksnih skladov. V petih letih jih je takšnih le še 4,5%. V petnajstih letih praktično nobeden od aktivno vodenih skladov ni prinesel boljših donosov, kot indeksni skladi.

Aktivno upravljani skladi zaradi visokih stroškov in podpovprečnih donosov niso primerni za male vlagatelje.

Indeksni sklad

Indeksni sklad je pasivno upravljan sklad, kjer se prejeta sredstva investirajo v naložbe po ključu, ki ga določa borzni indeks, kateremu sklad sledi.

Indeksni sklad ne potrebuje aktivnega upravljalca, zato so stroški vodenja takšnega sklada (običajno 0,05 - 0,20% letno) bistveno nižji od stroškov vodenja aktivnega sklada (običajno 2 - 3% letno).

Warren Buffet, ustanovitelj najbolj znanega in največjega aktivnega sklada na svetu, Berkshire Hathaway je večkrat dejal, da malemu vlagatelju priporoča vlaganje v Indeksne sklade, ki sledijo indeksu S&P 500.

Indeksni skladi, ki sledijo široko zastavljenim indeksom, kot so MSCI World, FTSE All-World ali S&P 500 so najbolj primerna dolgoročna naložba za male vlagatelje.

Način vplačevanja v sklad

Sklad z neposrednimi vplačili

Sklad z neposrednimi vplačili, vlagatelju omogoča naložbo v sklad z neposrednim plačilom upravljalcu sklada. Primer takšnega sklada so slovenski vzajemni skladi, ki omogočajo vlaganje s SEPA nakazilom ali trajnikom.

Zaradi nizkih upravljalskih stroškov indeksni skladi niso neposredno prisotni na slovenskem trgu, zato vanje ni mogoče vlagati z neposrednimi vplačili.

ETF - sklad s katerim se trguje na borzi

Alternativa skladu z neposrednimi vplačili je sklad, s katerim se trguje na borzi (angl. exchange-traded fund, ETF). Naložba v takšen sklad je mogoča z nakupom delnice sklada na borzi. Prednost takšnega sklada je, da omogoča vlaganje ali izplačevanje sredstev 8-16 ur na dan, 5 dni na teden, kjerkoli na svetu, kjer mali vlagatelj lahko dostopa do borznih trgov.

ETFi so edina oblika indeksnih skladov, ki so na voljo slovenskim malim vlagateljem.

Vanguard FTSE All-World UCITS ETF (USD) Accumulating (VWCE) je indeksni sklad, ki ga upravlja podjetje Vanguard, sredstva vlaga tako, da sledi borznemu indeksu FTSE All-World, mali vlagatelj pa vanj lahko vlaga tako, da delnice sklada preko borze kupi v ameriških dolarjih. 

Valuta sklada

Sklad omogoča neposredna vplačila v določeni valuti, ali pa na borzi kotira v določeni valuti. Nekateri skladi omogočajo nakup v več različnih valutah. Ne glede na vplačano valuto, sklad denar vlagatelja vloži v podjetja, ki so del naložbene strategije sklada, v valuti, v kateri omenjena podjetja kotirajo na borzi.

Valuta, v kateri kotira sklad ne predstavlja valutnega tveganja.

Izplačevanje dividend

Nekatera podjetja, v katera sklad vlaga denar vlagateljev, izplačujejo dividende.

Distribucija dividend

Nekateri skladi dividende, prejete od podjetij, razdelijo naprej vlagateljem. To je zaradi zakonodaje značilno za sklade v ZDA in nekatere sklade v EU. Izplačane dividende vlagatelj v sklad dobi neposredno na svoj račun.

Na izplačane dividende je v Sloveniji potrebno plačilo davka na dividende, zato so skladi, ki distribuirajo dividende manj privlačni za male vlagatelje.

Akumulacija dividend

Nekateri skladi dividende, prejete od podjetij, porabijo za nakup dodatnih delnic podjetij, v katere vlaga sklad. Na takšen način se poveča vrednost sklada (in s tem naše naložbe).

V Sloveniji akumulacija dividend ni davčen dogodek, zato so skladi, ki akumulirajo dividence bolj privlačni za male vlagatelje.