Zgodba o Johnu Boglu

John Bogle

John Bogle se je rodil 8. maja 1929 v Montclairu, New Jersey. Obiskoval je Blair Academy, ki jo je plačal njegov stric, saj je njegova družina izgubila večino svojega premoženja v borznem zlomu leta 1929. Na Univerzi Princeton je študiral ekonomijo. Leta 1951 se je pridružil podjetju Wellington Management.

Leta 1974 je ustanovil lastno podjetje za vzajemne sklade, Vanguard Group.

Bogle je zagovarjal nizke upravljalske stroške, kot ključno lasnost sklada, ki pripomore k višjim donosom vlagateljev. Pri Vanguardu je zato uvedel nov lastniški model, v katerem so delničarji vzajemnih skladov postali solastniki skladov, v katere so vlagali. Ta struktura omogoča podjetju, da vključuje dobičke v svojo operativno strukturo, kar zmanjšuje stroške vlaganja za vlagatelje v sklade.

Pasivno upravljanje

Nekatere akademski raziskave v 70. so ugotavljale, da za dobre donose ni potrebno aktivno upravljanje sklada, temveč je dovolj, da sklad vlaga s sledenjem borznega indeksa S&P 500. Bogle je zagovarjal tezo, da lahko s pasivnim upravljanjem drastično zmanjša upravljalske stroške sklada s tem pa donos sklada lahko približa rasti samega indeksa.

Leta 1976 je Bogle predstavil sklad Vanguard 500, ki sledi donosom indeksa S&P 500 in je bil prvi indeksni sklad, namenjen malim vlagateljem. Boglejeva edinstvena struktura za Vanguard je omogočila tudi ponudbo skladov brez provizij, ki ne zaračunavajo provizije za nakupe naložb.

John Bogle je poznan kot oče pasivnega investiranja.

Indeksni sklad je investicijski sklad, kot je ETF ali vzajemni sklad, katerega portfelj je sestavljen tako, da ustreza določenemu tržnemu indeksu. Ko je bil sklad Vanguard 500 prvič predstavljen, je v prvem krogu zbiranja sredstev leta 1976 zbral le 11 milijonov dolarjev. V 2022 je sklad upravljal več kot 709 milijard dolarjev sredstev.

Bogle se je leta 1999 upokojil kot izvršni direktor in predsednik Vanguarda ter istega leta napisal knjigo Common Sense on Mutual Funds: New Imperatives for the Intelligent Investor, ki je postala klasika za vlagatelje po vsem svetu.

Filozofija pasivnega vlaganja temelji na ideji, da stroški, povezani z iskanjem visokih tržnih donosov, izničijo večino ali vse dobičke, ki bi jih vlagatelj sicer dosegel s pasivno strategijo, ki se opira na sklade z nižjim prometom, upravljavskimi provizijami in stroški.

Trije največji ponudniki vzajemnih skladov Vanguard, BlackRock (iShares) in State Street (SPDR) imajo danes več kot 80% sredstev v svojih pasivnih indeksnih skladih, indeksni skladi pa si lastijo več kot 21% delež v ameriških podjetjih.